Ivan Oman,
spletni vir: avtor Igor Napast, Večer

Ivan Oman (1929–2019), slovenski politik.

Leta 1988 je prevzel vodenje iniciativnega odbora za ustanovitev Slovenske kmečke zveze in bil izvoljen za njenega predsednika. Sodeloval je pri vseh večjih dogodkih demokratizacije in osamosvajanja Slovenije. Bil je podpredsednik Demosa in sodeloval tudi pri ustanavljanju ostalih pomladnih strank. Leta 1990 je bil izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije, po osamosvojitvi leta 1992 pa za poslanca prvega Državnega zbora Republike Slovenije. Ivan Oman je prejemnik državnega odlikovanja Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, in sicer za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije.

Dimitrij Rupel,
spletni vir: Dnevnik

Dimitrij Rupel (1946–), slovenski sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist.

Bil je profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter sodeloval v uredništvih več revij, med drugim Nove revije. Leta 1989 je bil med ustanovitelji stranke Slovenska demokratična zveza, med letoma 1990 in 1992 pa je bil prvi zunanji minister Republike Slovenije. Leta 1992 je bil izvoljen v prvi Državni zbor Republike Slovenije, decembra 1994 pa je bil izvoljen za ljubljanskega župana. Kasneje je opravljal funkciji veleposlanika Republike Slovenije v ZDA in ministra za zunanje zadeve ter kot posebni odposlanec za zunanje zadeve in svetovalec sodeloval v kabinetu predsednika vlade.

France Tomšič,
spletni vir: sds.si

France Tomšič (1937–2010), slovenski sindikalni voditelj in politik.

Po izobrazbi je bil strojni inženir. Decembra 1987, ko je bil še zaposlen v Litostroju, je vodil stavko tamkajšnjih delavcev. Bil je prvi predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije. S sodelavko Alenko Orel je ustanovil prvo demokratično sindikalno centralo v Slovenji, Konfederacijo novih sindikatov Slovenije – KNSS Neodvisnost.

Jože Pučnik,
spletni vir: Reporter

Jože Pučnik (1932–2003), slovenski politik in sociolog.

Zaradi kritičnih objav proti oblasti v Novi reviji in Perspektivah je bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zaprt, potem pa je emigriral v Nemčijo. Tam je ponovno doštudiral, saj mu jugoslovanske oblasti niso hotele izdati potrdila o diplomi, in kasneje tudi doktoriral. Konec osemdesetih se je vrnil v Slovenijo in postal vodja koalicije Demos, ki je na prvih svobodnih volitvah leta 1990 zmagala in Slovenijo povedla na pot demokratizacije in tržnega gospodarstva. Jože Pučnik je kandidiral tudi na takratnih predsedniških volitvah, a je izgubil proti Milanu Kučanu, ki je postal prvi predsednik Republike Slovenije. Pučnik danes velja za enega od idejnih očetov slovenske osamosvojitve.

Lojze Peterle,
spletni vir: es.electionsmeter.com

Lojze Peterle (1948–), slovenski politik.

V politično dogajanje se je vključil v osemdesetih letih, najprej prek Revije 2000 in Odbora za varstvo človekovih pravic. Bil je soustanovitelj slovenskega krščansko-socialnega gibanja, nato pa predsednik stranke Slovenski krščanski demokrati. Leta 1990 se je stranka priključila koaliciji Demos in na prvih večstrankarskih volitvah prejela največ glasov – Lojze Peterle je zato postal predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade. Po osamosvojitvi Slovenije je postal predsednik izvršnega sveta (vlade) in zunanji minister. Kasneje je postal poslanec Evropskega parlamenta, leta 2007 pa je kandidiral tudi na predsedniških volitvah.

Jože Smole,
spletni vir: Wikipedija

Jože Smole (1927–1996), slovenski novinar in politik.

Sodeloval je v NOB, po vojni pa nadaljeval z novinarstvom pri različnih revijah (Mladina, Tanjug, Borba, Delo) in bil predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije. Med letoma 1968 in 1970 je bil Titov osebni tajnik in vodja kabineta predsednika republike. Bil je tudi jugoslovanski veleposlanik na Japonskem in v Sovjetski zvezi, nato pa član predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Na položaju predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je kot eden prvih vodil dialog z drugače mislečimi in odobraval demokratizacijo. Bil je tudi poslanec v skupščini Socialistične republike Slovenije.

Alojzij Šuštar,
spletni vir: lokalno.si

Alojzij Šuštar (1920–2007), slovenski duhovnik in ljubljanski nadškof.

V Rimu, kjer so ga posvetili v duhovnika, je doktoriral iz teologije. Služboval je v Švici, predaval pa tudi v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Franciji. Od leta 1971 do 1976 je bil stalni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE), leta 1980 pa ga je papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega nadškofa in metropolita. Bil je ustanovitelj in predsednik Slovenske škofovske konference, obenem pa tudi podpredsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc. Nadškof Šuštar je pomembno podprl proces demokratizacije in osamosvojitve Slovenije ter s svojimi povezavami pripomogel k njenem mednarodnem priznanju.

Hubert Požarnik,
spletni vir: Reporter

Hubert Požarnik (1937–), slovenski klinični psiholog, psihoterapevt, pisatelj, publicist, ekolog in politik.

Bil je soustanovitelj koalicije Demos.

Milan Kučan,
spletni vir: e-Maribor

Milan Kučan (1941–), slovenski politik.

Med letoma 1968 in 1969 je bil predsednik Zveze socialistične mladine Slovenije, nato pa najprej član sekretariata in leta 1973 sekretar Zveze komunistov Slovenije. Leta 1978 je postal predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije, leta 1982 pa slovenski predstavnik v predsedstvu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Med letoma 1986 in 1988 je opravljal funkcijo predsednika predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Na prvih demokratičnih volitvah v Republiki Sloveniji aprila 1990 je bil izvoljen za predsednika predsedstva Republike Slovenije, po osamosvojitvi Slovenije pa se je skladno z ustavo njegova funkcija preimenovala v predsednika Republike Slovenije. Za predsednika je bil ponovno izvoljen leta 1992 na prvih volitvah v samostojni Sloveniji in nato še leta 1997 na drugih. Mandat se mu je iztekel leta 2002. Leta 2012 je ustanovil Društvo Forum21 in postal njegov predsednik.

Marko Demšar,
spletni vir: Viva

Marko Demšar (1936–), doktor medicine, specialist radiologije in politik.

Ivan Kramberger,
spletni vir: Prlekija-on.net

Ivan Kramberger (1936–1992), slovenski pisatelj, izumitelj in politik.

Njegov vzdevek je bil »Dobrotnik iz Negove«. Izšolal se je za dimnikarja, v šestdesetih letih pa je odšel v Nemčijo in se tam izobrazil za dializnega tehnika. Patentiral je dopolnjen stroj za dializo, nato pa kupoval odslužene dializne aparate, jih izpopolnjeval ter podarjal institucijam v domovini. Leta 1983 se je invalidsko upokojil in se vrnil v Slovenijo. Postal je izredna osebnost v slovenskem medijskem in političnem prostoru. Pogosto je imel politično obarvane govore in pisal knjige. S podporo ljudskih glasov je kandidiral na predsedniških volitvah aprila 1990. Leta 1992 je napovedal, da se bo s svojo stranko udeležil volitev v državni zbor, a je bil še pred uradnim začetkom volilne kampanje ustreljen. Njegova smrt je sprožila vrsto špekulacij in teorij o motivih umora.

Ciril Zlobec,
spletni vir: avtor Bojan Puhek, Siol

Ciril Zlobec (1925–2018), slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, novinar in politik.

Med 2. svetovno vojno je bil partizan, po vojni pa je dokončal študij slavistike. Po študiju je delal kot novinar in urednik ter se ukvarjal s prevajanjem. V Zvezi komunistov Slovenije je imel več političnih funkcij, bil pa je tudi poslanec v Skupščini Socialistične republike Slovenije, podpredsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, predsednik Sveta Univerze v Ljubljani in predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije. Na aprilskih volitvah leta 1990 je bil izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. Ustvaril je obsežen literarni opus, bil je član SAZU-ja in Evropske akademije znanosti in umetnosti, trideset let pa tudi glavni urednik literarne revije Sodobnost.

Matjaž Kmecl,
spletni vir: Dnevnik

Matjaž Kmecl (1934–), slovenski literarni zgodovinar, slovenist, teoretik in politik.

V sedemdesetih letih je služboval kot profesor zgodovine slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, med letoma 1977 in 1979 pa je bil tudi dekan iste fakultete. V letih 1979–1980 je pri republiški Socialistični zvezi delovnega ljudstva vodil Sekcijo za slovenščino v javnosti in Jezikovno razsodišče. Nato je leta 1982 postal predsednik Republiškega komiteja za kulturo (do 1986) in bil izvoljen v predsedstvo Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije (do 1990). Na aprilskih volitvah 1990 je bil izvoljen v predsedstvo države, kasneje pa je nekaj časa vodil Svet za kulturo Republike Slovenije. Sodeloval je pri različnih strokovnih projektih, v uredništvih in organih ter z različnimi evropskimi univerzami. Bil je tudi predsednik sveta Borštnikovega srečanja, Mladinske knjige, Triglavskega narodnega parka in SNG Drame v Ljubljani. Je tudi član SAZU-ja in predsednik Valvasorjeve fundacije pri SAZU-ju.

Dušan Plut,
spletni vir: Nova24TV

Dušan Plut (1950–), slovenski geograf in pedagog ter profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Leta 1989 je postal ustanovni predsednik Zelenih Slovenije, ki so se z osmimi delegati uvrstili v takratni Družbenopolitični zbor in vstopili v Demosovo vlado. Leta 1990 je bil izvoljen v prvo republiško predsedstvo.

France Bučar,
spletni vir: Siol

France Bučar (1923–2015), slovenski pravnik in politik.

Velja za starosto slovenske politike in enega od očetov slovenske osamosvojitve. Med 2. svetovno vojno se je pridružil NOB, po vojni pa je nekaj časa deloval v organizacijah KNOJ in OZNA. Služboval je v različnih državnih uradih, v šestdesetih letih pa je začel predavati na Pravni fakulteti v Ljubljani. V sedemdesetih je bil zaradi kritičnih idej razglašen za oporečnika. Z opozicijo je začel sodelovati ob ustanavljanju Nove revije in sodeloval pri njeni 57. številki leta 1987. Leta 1989 je bil med soustanovitelji Slovenske demokratične zveze in z njo kot del Demosa zmagal na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji. Med letoma 1990 in 1992 je bil predsednik Skupščine Republike Slovenije in ena vodilnih osebnosti procesa osamosvojitve Slovenije. Skupaj s Petrom Jambrekom je bil tudi glavni avtor prve slovenske ustave. Leta 1992 je bil izvoljen v prvi Državni zbor Republike Slovenije in bil član raznih delovnih teles. Po neuspešni kandidaturi za predsednika Slovenije leta 2002 se je posvetil publicistiki, bil je tudi predsednik Slovenskega panevropskega gibanja. Prejel je najvišje odlikovanje Republike Slovenije – red za izredne zasluge.